Na teh straneh bomo predstavljali člane društva, ki so se v preteklosti zapisali zgodovini s svojim udejstvovanjem kot ljubitelji motociklizma, avtomobilizma ali pa so dosegli zavidljive rezultate na področju varovanja tehnične kulturne dediščine.
Za začetek smo se odločili za Edija Berdena, moram priznati, da imamo le malo njegovih podatkov, zato pa odpiramo razpravo v forumu in vabimo vse, ki kar koli veste, ali imate kakšna gradiva o njegovem delu, da nam jih predstavite.
Edi Berden
rojen 3.2.1941 v Murski Soboti
tekmoval je od leta 1961 – 1972, bil je redni tekmovalec v Jugoslovanskem prvenstvu
takratni 5 kratni državni prvak:
o 1x 125 cm3
o 1x 250 cm3
o 3x 1000 cm3 s prikolico
Ludvik Knez
rojen 17.08.1929
Njegova življenjska pot je zapisana 19.januarja 2010. Milan Belec sem jo zapisal posnel in poslikal. Da ostane droben trenutek, zapis o našem Ludviku.
Živi s svojo družino na Kapelskem Vrhu tik pod Kapelsko cerkvijo. Življenjska pot ga je zaznamovala in postavila med železje. Njegova poklicna pot se je pričela v Mariboru kjer se je izučil za strugarja. Znanje je prenesel v Radgonski ELRAD in po dveh letih se je preselil v Radensko. Zvok kovine ga je spremljal na vsakdanjih poteh vedno znova je dokazoval da lahko na stari stružnici ustvari vse tisto kar uspe drugim na najmodernejših stružnicah. Ne samo deli katere so potrebovali v službi tudi zase in velikokrat za prijatelje je naredil del katerega je bilo težko kupiti. Še več pa je bilo takšnih ki jih ni več a so za delovanje strojev potrebni. Mladi so se učili ob njem saj je Ludvik odprtega srca in vedno pripravljen pomagati in svetovati.
Penzija,kaj pa sedaj ?spet je premalo časa. Delo na mali kmetiji katera je okrog hiše. V Radenski pa so se odločili da prodajo stružnico na kateri je delal Ludvik. Ponudili so mu jo in na koncu je postal lastnik svoje stare a veliko vredne stružnice. Več časa je našel za drejanje in premnogi motorji so oživeli prav po zaslugi spretne Ludvikove roke. Tudi danes ko ima že 81 let je v njegovi delavnici toplo. Toplota prihaja iz stare peči,še bolj toplo pa mi je bilo ko sem opazoval kako nastaja vodilo(sedež) za ležaj. Kako iz kosa povsem navadne kovine nastane vodilo kakršnega ne moreš najti kar tako,kako se mere prenašajo,kako rezila zvenijo in kako špene plešejo svoj ples. Lepo doživetje,še lepše ko je vodilu na mestu in prav takšno kot pred 60 leti.
V delavnici ima vsak kos svoje mesto,Ludvik tipaje vzame in ve kje je katero izmed orodij. Lepo je živeti tak svet saj je poln vsakodnevnih drobnih zadovoljstev.
Žena Silva je potarnala da ga ni nič doma. Ludvik je doma je v svoji delavnici in svojem svetu kjer je zadovoljen in tudi ponosen na spretnosti katere obvlada.
Ponosno pove o svoji družini,hčerki Jelka in Jožica zetje in vnuki Damjan, Aleš in Danijela,vesel je da ima naslednika ki bo nekoč ravno tako zadovoljen v delavnici tisočerih skrivnosti.
Že šesnajst let je član društva JJPUCH Ljutomer je najstarejši moški član in ponosen na skupna srečanja in skupaj preživete trenutke.
Poznan je po lepo in ubrano zapeti pesmi kot član okteta KAPALSKI FANTJE je prepotoval Slovenijo in obiskal Ameriko. Velikokrat pa smo bili srečni ko nas je razveselila njegova pesem.
Franček Črvič
Rojen je bil 18.septembra 1941 v Slamnajku tako kot otroci tistega časa je preživel težko mladost. Zrasel je v odločnega moža spoštovanega in pripravljenega pomagati na vsakem koraku. Družina katera živi na Kamenščaku je vzor krajanov,skrbno obdelana kmetija pokaže kako pridni ljudje živijo na tem prelepem gričku. Sin Radovan z ženo Valerijo in vnukom Gregorjem, hčerka Tatjana z Mladenom in vnukico Ines ter stricem Jankom v grabi,so nerazdružljivi. Njihov vsakdan se prepleta z delom druženjem in velikim spoštovanjem.
Franček je kot šofer veliko prepotoval kot avtobusni šofer pa je postal legenda,Poznan po svojem ostrem glasu je prenašal humor na potnike in tiste ki so ga srečevali. Povsod je pustil pečat spoštovanega in reda ljubečaga Frančeka.
V društvu JJ Puch je vedno naredil več kot se je pričakovalo od njega,nikoli mu ni bilo težko
vedno je vzorno sprejel naloge in mlajši se imamo zahvaliti,da smo imeli srečo sodelovati z Frančekom. Povedal in branil je resnico na ves glas. Bil je in je tisti Franček kateri je dal velik pečat delu društva. Vozila katera ima so vedno pripravljena in sposobna prevoziti srečanja premnogi pa so bili na njegovi prikolici ko je spremljal Relije kot spremljevalec in premnogim je pomagal odpraviti drobne težave ki se pojavijo pri Oldtimerjih.
Prav Franček je ustvarjal prepoznavnost našega društva,gradil in izgradil prostore katere lahko s ponosom pokažemo.
Franček posnel sem nekaj fotografij v tvojem verštatu in video ki pokaže kako poteka tvoj dan.
Janko Viher
Bil je od vsega začetka eden izmed najbolj marljivih članov. Vesten in marljiv mehanik je pomagal premnogim voznikom. Kot mojster na Tehnostroju na osebnem oddelku je poznal skoraj vsa vozila v občini Ljutomer in še daleč na okrog,V tistih časih so svoja vozila pripeljali tudi s Hrvaške in večina teh voznikov je želela da vozilo prevzame in pregleda prav mojster Janko.
Tudi v društvu je pustil velik pečat prav po zaslugi svoje vztrajnosti in pripravljenosti prijeti za vsakršno delo. Janku ni bilo nikoli težko izpeljati naloge katere se ni branil in vedno smo vedeli da bo tisto kar naredi Janko gotovo narejeno tako da bomo vsi lahko vsi ponosni.
Družina,žena Majda hčerka Vesna z Jožetom Tijo in Jakobom ter hčerka Mateja s Simonom in malo Nejo to je Jankov svet. Toliko spoštovanja kot ga lahko doživi prijatelj ali gost ki pride v njihov svet
je težko najti drugje. Spoštovanje in vzoren odnos krasi to družino.
Veliko veselje je tudi njegov vinograd in klet. Premnogi prijatelji so v tej kleti poskusili vrhunsko vino se nasmejali in pojedli kakšno dobro klobaso. Prijetno se je oglasiti in spoznati Janka in tisto kar ustvarja in ohranja,
Njegov mali muzejček je poln drobnih spominov,vozila ki imajo svoje zgodbe,urejena vozila katera so lahko vzor. Dedekov moped kateri je 25 let bil vedno na cesti,po katerem smo ga poznali.So tudi priznanja,slike in plakati z največjih srečanj.Od Zaboka-do Triglava,od Zaboka do Vukovarja in vrhunec od Zaboka do Sarajeva v letu 2009.To pot je prevozil z Javo in sopotnikom zetom Jožetom
vsi trije so vzdražali in dokazali da 500 km zmorejo tudi oldtimerji.Stara tetina omara pa je polna opreme ki jo potrebuje dober oldtimer.
Lepo je biti in spoznati Janka Vihra ,dovoli tudi to da se lahko od njega kaj naučimo. Da spoznamo in občutimo da je spoštovanje in pridnost vrlina katera manjka premnogim.
Franc Hriberšek
Težko razumeti a tudi to se zgodi. Odslužen,ničvreden in zaničevan je bil pred tridesetimi leti zavržen. Da bi ga skrili so preko njega navozili meter in pol zemlje. Vrt kateri je ves čas bil ponos
družine Hriberšek ,jim dajal zelenjavo katero je skrbno pridelovala Mimica. Globoko spodaj pa je bil zakopan motor PUCH -a TF 250.Leta so minevala in Franc je večkrat razmišljal k v kakšnem stanju bi lahko bil ta motor. Kot vnet ljubitelj starodobnikov je prišel na idejo da poskuša poiskati zavržen motor. Radovednost je bila vedno večja saj so prijatelji katerim je zaupal skrivnost z zbadanjem podžigali nenavadno zgodbo. Pregovoriti ženo Mimico da dovoli izkop na sredi vrta je bil velik izziv,kateri je vseeno uspel in pričele so se priprave na edinstven dogodek. Prijatelji člani društva Janez Johann PUCH iz Ljutomera so z veseljem pristopili in pomagali. Za vsakega posebej je bil to izziv saj česar podobnega še neben ni slišal ali doživel.
Zbrali so se na dvorišču,v roke vzeli lopate in prihrumel je tudi bager. Za začetek so postavili kole člani družine saj je vsak menil drugače. Tudi detektor za kovine je prišel prav. Pričeli so z izkopavanjem,bager je dvigoval zemljo in nastajala je vedno večja luknja. Opazovalci vsak s svojo lopato so pazili če se bo pokazalo kaj kovinskega. Naenkrat vzklik tukaj je nekaj. Res prikazal se je zadnji blatnik motorja. Nastalo je nepopisno veselje,seveda je vsak želel videti kaj je pokukalo iz zemlje. Nadaljeval se je ročni odkop. Iz blatnega groba se je vedno bolj dvigoval Puch TF. Kar veliko časa je bilo porabljenega da so ga lahko dvignili na površje. Skoraj nemogoče je bilo da je motor ostal tako ohranjen. Naključje je pokazalo da je težka ilovnata zemlja dober izolator ki ni dovoljevala stika z zrakom. Na delih okvirja se je našla celo barva. Tudi žarnica v prednji luči je bila ohranjena. Tisti ki ni bil zraven gotovo ne verjame da je vse to res. Skoraj petdeset udeležencev pa so verodostojne priče ki lahko za vedno potrdijo da so videle nekaj nevsakdanjega.
Po izkopu je sledilo fotografiranje,nazdravljanje in veselo druženje. Nastal je tudi načrt po katerem bo Franček pristopil k obnovi.
Obnova je trajala dobra štiri leta.Dne 17.oktobra 2010 smo bili zbrani tisti kateri smo pomagali pri odkopu. Dvorišče Franca in Mimice je bilo slavnostno okrašeno. Pod šotorom pa pokrit motor. Radovedno smo pričakovali trenutek ko bomo zagledali obnovljen motor. Zastava s katero je bil pokrit je bila odstranjena in v polnem sijaju se nam je razkril vrhunsko obnovljen motor. Originalna bež barva je kar zasijala,težko je bilo določiti kateri del je lepši. Sledil je zagon motorja,nekaj začetnih težav z prebijanjem elektrike je bilo hitro odpravljenih. Pritisk in zaslišal se je čudovit zvok kateri je naznanil da je TF zaživel.
Nemogoče je postalo resnično. S ponosom je bilo izrečenih veliko čestitk lastniku ki je vložil zelo veliko časa in denarja. Postal pa spet nov,stari lastnik motorja lepšega in veliko več vrednega.
Franc Hriberšek ima motor kateremu je vrnil življenje,je le eden izmed mnogih v njegovem muzeju a je edini kateri se je vrnil iz groba na cesto. S tem je tudi društvo Johann Janez Puch pridobilo posebno zanimiv eksponat katerega lahko razstavimo v društvenih prostorih.
Bojan Šulek
Končal je poklicno šolo za avtomehanika in bil delovodja. Služboval je na pošti Slovenije in Telekomu od koder je šel v penzijo.
Živi v Lemerju št.9 z ženo Angelco in sinom Petrom hčerka Suzana pa živi v MariboruDom v Lemerju je kot da bi bilo pokošeno na špago vse je na svojem mestu vsak kos pospravljen vidi se da tukaj domuje skrbna družina. Bojan je doma v svoji delavnici, stotero škatel na vsaki napis kaj je v njej. Veliko skrbno zloženih delov katere je že dolga leta zbiral Bojan. Skoraj ga ni dela ki ga ne bi našli pri njem. Z veseljem pa tudi kakšnega podari prijateljem ki obnavljajo stara vozila. Še dve garaži in spet povsod skrbno zloženi deli.
Bojan ima vozila ki so prava redkost in vedno se potrudi da so urejena tako da jih lahko postavi na ogled kjer koli. Ardi WALDLAUFER 359 ccm letnik 1938 ko pogledaš ta motor se ne moreš načuditi s kakšno potrpežljivostjo so ga izdelali,koliko posebnih detajlov in težko je verjeti da ima takšno častitljivo starost res čudovito restavriran.
ARIEL 350 ccm letnik 1558 zelo redek motor poseben lep in enkraten.
DKW letnik 1926 kot bi prišel s tovarniškega traku,sposoben prevoziti tudi zahtevne Relije.
Na dokončanje čaka avto TOPOLINO A letnik 1938 štirje cilindri in motorček malo večji od mopeda. Posebno redko vozilo le malo primerkov je ohranjenih Bojan pa je poskrbel in vložil vanj veliko časa in truda, z veseljem bom sopotnik na prvi vožnji na katero me je povabil.
Ob teh posebnih vozilih je še mnogo koles,mopedov med temi tudi kolesi Dijamant moški in ženski
prepričan pa sem da tudi Bojan ne ve za vse.
Prijetno je pokramljati o oldtimerjih Bojan je bil med ustanovitelji društav JJPUCH ima zaporedno številko 19.Prepotoval je velik del Hrvaške,bil povsod po Sloveniji,Češki, Avstriji in Madžarski.
Ima posebno zanimiv pristop in s svojevrstnim humorjem poskrbi da ja vsaka priložnost vesel dogodek začinjen s humorjem. Vedno je pripravljen humor deliti z ostalimi tudi ženski del druščine je pri njem zelo cenjen. Kadarkoli je pripravljen pomagati še posebno tam kjer se je treba poveseliti in druge zabavati. Kamorkoli pride je takoj sprejet, večkrat se sliši „Tisti Šulekof Bojan je bija prinas.”
Ima zelo velik krog prijateljev in v premnogih društvih je nepogrešljiv član.
Več takšnih oldtimerjev bi naredilo svet bolj vesel in srečen.